18., 19. in 20. dan. Day 18, 19 and 20.

Malo me je prehitel čas, pa sem si rekla, da bom tri fotke združila kar v eno objavo, saj jih bo tako ali tako še veliko. In pravzaprav lahko vsaj dve besedi nekako povežem z minulim vikendom. Kaj lahko človek naredi na najbolj #navaden in deževen januarski dan? Speče jabolčno pito seveda. In se kot #obiskovalec pojavi na prijateljevih vratih, da se pita v družbi tudi poje. In pogleda kakšen film in tako.

~ ~ ~ 

I am running a bit late so I decided to combine three photos in one post, there are so many to come after all. And I realized I can combine at least two words with the past weekend. What can one do on a most #ordinary and rainy Jaunary day? Bake an apple pie of course. And appear at a friend's house door as a #visitor so the pie can be eaten in company. And a movie can be watched and so on.

#navaden. #ordinary.

#obiskovalec. #visitor.

In še prav današnji, dvajseti dan. To je spominek na ene najbolj #pristnih ljudi (lahko bi rekla kar ljudstev), kar sem jih kdaj srečala. Gorskih plemen iz Sape na severu Vietnama. Zapestnica mi je bila podarjena in nosila sem jo pet mesecev, do danes. Zdaj jo bom pa postavila v tisto škatlico spominov.

~ ~ ~

And now today, the twentieth day. This is a souvenir reminding me of some of the most #genuine peoples I have ever met. Mountain tribes from Sapa in the north of Vietnam. The bracelet was a gift and I carried it for five months, until today. I will put it in that memories box now.

#pristen. #genuine.