ponedeljek, 29. september 2014

Pour faire le portrait d'un oiseau

Fotografija in poezija, z roko v roki. Pred nekaj dnevi sem prebirala knjige na knjižni polici v svoji sobi in našla eno, ki mi jo je nekoč podarila mami. V njej je zbirka pesmi Jacquesa Préverta v dveh jezikih. Vsaka pesem je objavljena v francoskem originalu, ob njej pa prevod v italijanščini. Poesie d'amore e libertà je njen naslov. Spomnim se, da mi jo je mami kupila, ker sem vedno govorila, da moram obnoviti svoje zarjavelo znanje italijanščine. In ni boljšega kot to storiti skozi poezijo!
In potem sem pregledovala slike, ki sem jih posnela na mini izletu v Grožnjanu. Ko sem zagledala tole, sem se nemudoma spomnila na eno od Prévertovih pesmi. Tu je, v originalu in italijanščini. V angleščini jo lahko preberete tukaj, v slovenščini je pa na spletu ne najdem ... Na srečo pa fotografije ne potrebujejo prevodov.

(To je zdaj prav taka objava, ki se pritiče ljubitelju jezikov in (wannabe) poliglotu, kot sem jaz.)

~ ~ ~

Photography and poetry go so beautifully together, don't they... A few days ago, I was going through the books in my room and I found one my mum gave me as present a while ago. It's a collection of Jacques Prévert's poetry in two languages. Each poem is published in the French original with an Italian translation beside it. Poesie d'amore e libertà is the title. I remember my mum bought it for me because I was always saying I needed to renew my rusty knowledge of Italian. And what better way to do that! 
And then... I was going through the pictures I took during my little trip to Grožnjan, Croatia. When I saw this one, I immediately remembered one of Prévert's poems. Here it is, in the original and in Italian. In English, you can find it here. Luckily, photos need no translation.

(Now this is an exemplary post done by a language lover and a (wannabe) polyglot that I am.)



Pour faire le portrait d'un oiseau

À Elsa Henriquez

Peindre d'abord une cage
avec une porte ouverte
peindre ensuite
quelque chose de joli
quelque chose de simple
quelque chose de beau
quelque chose d'utile
pour l'oiseau
placer ensuite la toile contre un arbre
dans un jardin
dans un bois
ou dans une forêt
se cacher derrière l'arbre
sans rien dire
sans bouger...
Parfois l'oiseau arrive vite
mais il peut aussi bien mettre de longues années
avant de se décider
Ne pas se décourager
attendre
attendre s'il le faut pendant des années
la vitesse ou la lenteur de l'arrivée de l'oiseau
n'ayant aucun rapport
avec la réussite du tableau
Quand l'oiseau arrive
s'il arrive
observer le plus profond silence
attendre que l'oiseau entre dans la cage
et quand il est entré
fermer doucement la porte avec le pinceau
puis
effacer un à un tous les barreaux
en ayant soin de ne toucher aucune des plumes de l'oiseau
Faire ensuite le portrait de l'arbre
en choisissant la plus belle de ses branches
pour l'oiseau
peindre aussi le vert feuillage et la fraîcheur du vent
la poussière du soleil
et le bruit des bêtes de l'herbe dans la chaleur de l'été
et puis attendre que l'oiseau se décide à 
chanter
Si l'oiseau ne chante pas
c'est mauvais signe
signe que le tableau est mauvais
mais s'il chante c'est bon signe
signe que vous pouvez signer
Alors vous arrachez tout doucement
une des plumes de l'oiseau
et vous écrivez votre nom dans un coin du tableau.

Per fare il ritratto di un uccello

A Elsa Henriquez

Per prima cosa dipingere una gabbia
che abbia la porta aperta
quindi dipingere
qualcosa di grazioso
qualcosa che sia semplice
qualcosa che sia bello
qualcosa di utile
per l'uccello
mettere poi la tela contro un albero
in un giardino
in un bosco
o in una foresta
nascondersi dietro quell'albero
senza dire niente
e senza muoversi...
Talvolta l'uccello arriva svelto
ma può anche metterci anni e anni
prima che si decida
Non scoraggiarsi
aspettare
aspettare se occorre anche per anni
la rapidità o la lentezza dell'arrivo dell'uccello
non ha nulla a che fare
con la riuscita del quadro
Quando l'uccello arriva
se arriva
osservare il silenzio più assoluto
aspettare che l'uccello entri nella gabbia
e quando l'avrà fatto 
richiudere dolcemente la porta col pennello
e poi
cancellare una per una tutte le sbarre
avendo cura di non toccare le piume dell'uccello
Fare a questo punto il ritratto dell'albero
scegliendo il suo ramo più bello
per l'uccello
dipingere allora il fogliame verde e la freschezza del vento
il pulviscolo del sole
il rumore degli insetti nascosti nell'erba
nella calura estiva
poi aspettare che l'uccello abbia voglia di mettersi a cantare
Ma se non canta
è un gran brutto segno
è segno che il quadro è venuto male
ma se canta è invece un buon segno
segno che il lavoro va firmato
E quindi voi strapperete con grande dolcezza 
a quell'uccello una sua piuma 
e scriverete il vostro nome in un angolo del quadro.

(trad. M. Cucchi & G. Raboni


ponedeljek, 22. september 2014

It's all about sweets! / Raj za sladkosnede

Včeraj sem svoj fotoaparat peljala na izlet v Koper, kjer je cel konec tedna potekal festival Sladka Istra in kjer so se mize in stojnice šibile pod zvrhanimi košarami, pladnji, krožnički in skledami čokolade, muffinov, potice, piškotov, pralinejev, tortic, pit, sladoleda ... brez konca in kraja. Seveda nisem mogla ostati doma in sem svojo sladkosnedost nagradila za tri mesece nazaj in še za tri naprej! Malo sem sicer pogrešala izbor domačih, ne-umetelnih, tradicionalno slovenskih sladic. Ponudba je bila namreč precej na visokem nivoju. Pa kljub temu nisem ostala lačna, neskromno priznam. Zmagovalca mojega popoldneva sta bila refoškov sladoled (resnično je imel okus po refošku!) in čokoladni pralineji z bučnimi semeni in bučnim oljem (bravo Prekmurci!). Kaj bi še izgubljala besede, ko pa se vam lahko sline bolj pocedijo ob pogledu na katero od sličic.

~ ~ ~

Yesterday, I took my camera on a trip to Koper to the “Sweet Istria” festival where tables and stands were covered in baskets, plates and bowls full of chocolate, muffins, pralines, cakes, pies, ice cream... A never ending story. Of course I couldn’t stay at home and I took my sweet tooth and rewarded it for three months back and forth. I kind of missed homemade, not-so-fancy traditional Slovenian sweets though. The offer was quite posh. But I did not stay hungry, I admit. The winners of my afternoon were refosco ice cream (it actually tasted like refosco wine!) and chocolate pralines with pumpkin seeds and pumpkin oil (very well done, dear visitors from Prekmurje!). I feel like there is no use in writing anymore, I think I can make your tummies scream by posting some of the photos, am I right?
 


Refoškov sladoled. Refosco ice cream.











Moji zmagovalci. My winners.