ponedeljek, 05. september 2011

On y va.

Nazadnje mi je le uspelo. Uspelo mi je prisvaljkati se v Francijo, za kar so zaslužni: mami, ki naju je z Jakobom ob 4h zjutraj peljala na postajo v Trstu, italijanski vlak, italijanski bus, Easy Jetovo letalo, pariški RER, pariški metro in nazadnje še francoski TGV. V Sloveniji verjetno nikoli ne bomo imeli takih vlakov. Nadvse fascinantni so. Predvsem je fascinantno opazovati, kako se pelješ vzporedno z avtocesto in gladko prehitiš še tako hitro vozeče avtomobile.

Preden sva na pariški postaji Montparnasse stopila na TGV, sva imela približno štiri ure časa, da si ogledava nekaj pariškega, kar ni bilo preveč daleč. Kot nalašč, pokopališče Montparnasse je bilo le nekaj minut hoda stran. Ionesco, Beckett, Baudelaire, Gainsbourg, Sartre & Simone De Beauvoir ... Nekaj morbidno-fascinantnega je na teh pokopališčih:









Na postaji v Angersu, ki bo naslednjega pol leta moj dom, naju je pričakal Maxime, najboljši Couch Surfing gostitelj, kar si ga lahko zamisliš. Živi s cimro Rebekah iz Amerike in takoj prvi večer sva z Jakobom stokala od ugodja, ko so nama za večerjo postregli s fondue bourguignonne in odličnim rdečim vinom. Ne vem, kakšnim točno, preveč sem bila zaposlena z nabadanjem kosov mesa na vilice in izbiranjem, s katero omako bom obogatila njegov okus. Na voljo sem jih imela najmanj deset. Omak namreč. Sauce tartare, curry, bourguignonne, rumena, bela, zelena, taka in drugačna, vse odlične.
Maximovo stanovanje je "au plein centre-ville", v centru centra mesta. Po večerji sva bila z Jakobom tako utrujena (tri ure spanja in prenašanje 30 kil prtljage - vsak! - čez pol Francije je naredilo svoje), da sva prijazno zavrnila povabilo, da bi šla še ven žurat, in kmalu zaspala.
Postaja Montparnasse in obilica moje prtljage. Ta zelen kovček tudi, ja.

Danes se je začelo moje intenzivno iskanje stanovanja za prihodnjega pol leta, ki pa (upam, da zato, ker je nedelja) (še) ni bilo preveč uspešno. Jutri bo menda bolje.
Na koncu samo še dodajam, da je Angers super joli, ampak za pisanje o njem imam še celih šest mesecev časa.
Lahko noč.





4 komentarji:

  1. Super!Evo, tvoj blog je prvi, na katerega sem se dejansko naročila, zdaj pa sipaj z doživetji! ;)Velik sreče s stanovanjem! *

    OdgovoriIzbriši
  2. yes, jst sem tud šel na tale britof...no ni lih Père Lachaise, ampak še vedno kul, ni nobenih turistov...a pol nisi reskirala 13 evrov in se povzpela na najgršo stavbo Pariza:D - Montparnasse Tower:) čeprav razgled mora bit res hud...
    no pričakujemo še kaj od tebe;)

    OdgovoriIzbriši
  3. 13 evrov stane?! Niti nisem šla gledat. Je pa res grda stavba za umret. :)

    OdgovoriIzbriši
  4. Kristina, prikupno pišeš, poleg tega mi je pa všeč, da se prav nič ne pritožuješ. ;)
    Naročila se bom.

    OdgovoriIzbriši