ponedeljek, 5. september 2011

À la recherche d’un appartement

Danes sem imela prvi ogled stanovanja. Videti je bilo kar obetavno, cena sprejemljiva, gospod na drugi strani telefona prijazen, lokacija odlična. Pridem tja, že pred vhodom me je sprejela tetica, ki me je odpeljala v stavbo in povedala, da bo poklicala tega gospoda. Mislim, da mu je ime Robert. Veža, v kateri sem čakala, je bila tiha in dišalo je po cerkvi. Res! Kmalu boste ugotovili zakaj. Čez nekaj minut pridrobenclja gospod Robert, starejši striček drobne postave. Odpelje me do stanovanja, ki ga oddaja. To je bila manjša garsonjera, po velikosti in opremi pravzaprav precej podobna moji preljubi 319 v enki v Rožni dolini. Ampak grša.
Internet je, v redu. So vsi stroški vključeni? So. Razen elektrike. Aha ... Štedilnik je električen, slab znak. Lahko sprejemam obiske? Lahko. Ampak samo do 22h. Potem se tukaj spi. Aha ... Tako torej. Veste, v tej stavbi stanujejo upokojeni duhovniki. Aha! Zato ta vonj po cerkvi!
Hmmm ... Vse lepo in prav, ampak svoje dneve dijaškega doma z dovolilnico za izhod do največ 11. ure zvečer sem že dala čez. Tako da - thanks, but no thanks. Se bo že našlo kaj drugega.
Zatem sem doživela še nekaj zavrnitev (Oprostite, ampak smo že našli nekoga.), nato pa še en rahel žarek upanja. Prikupno stanovanjce (vsaj po slikah na internetu sodeč), prikupna cena, prikupna lokacija. Ampak ogled še ni možen, ker dosedanja najemnica še ni odšla ven. To naj bi bilo kmalu. Ampak ne vejo, kdaj natančno. Najbrž do 10. septembra. Mhm. Upam, da res. Bom pač še malo počakala. Oziroma iskala še naprej. Couch Surfing gostitelj Maxime še ni nakazal, da bi bil čas, da se počasi speljem. In res je nadvse prijazen. Tako da sklepam, da ga ne moti preveč.
Tudi danes je bilo vreme v Angersu prav prijetno, samo dvakrat je vmes en oblaček spustil lužico. Sicer pa sonček z rahlim vetrom. Imam tudi novo francosko SIM kartico, ki pa (%&#?$*?) ne dela v moji Nokii 5230! Na srečo imam s seboj tudi star LG-jev telefon, ki je očitno odklenjen, ampak je precej bolj beden. No ja, bo že.
Zdaj bova pa z Jakobom za gostitelje skuhala večerjo.
Bon appétit et à bientôt !

2 komentarja:

  1. Se vidi, da nisi imela Anice v JDD; dovolilnica do 11h je bila pri nas iluzija!

    OdgovoriIzbriši
  2. Srečno, Kristina! Je že prav, da se nisi poduhovčila. Na izmenjavi pa človek res ne more živeti kot nuna, no.

    In to od mene, ki sem bolj asket kot ne. =D

    Drži se in upam, da čimprej najdeš svoj domek!

    OdgovoriIzbriši