četrtek, 08. september 2011

J'ai trouvé un appartement !


Uspelo mi je in neizmerno sem srečna. Klicanje Francozov po telefonu in dogovarjanje za oglede stanovanj mi je izpilo večino energije, ki sem jo premogla. Še sreča, da je bilo te dni, ko sem ves čas hodila okoli z zemljevidom v roki in iskala pravo ulico, vreme v Angersu nadvse prijazno – sonce z rahlim vetrom in prijetnih 21 do 23 stopinj, ravno prav za živeti. Sreča je tudi, da je Angers povsem obvladljivo mesto, katerega center in njegovo bližnjo okolico brez težav prečešeš à pied.
In moje stanovanjce – kakih pet minut od mojega faksa, seveda à pied, in približno 15 do 20 minut od centra mesta, prav tako à pied. Imam svoj hladilnik, mizo, omare, kuhalnik, grelec za vodo, banjo, straniščno školjko, umivalnik, ogledalo nad njim, veliko ogledalo, v katerem se lahko vidim cela (to je ekstremno pomembno!), velika okna in veliko francosko posteljo! Parfait! Prav tako je parfaite tudi cena. Vesela sem k radio in z ramen se mi je odvalila velikanska skala. Zdaj se lahko posvetim drugim radostim, ki me še čakajo – odpiranju bančnega računa, izpolnjevanju prošnje za CAF (denarna pomoč francoske vlade pri plačevanju najemnine), ugotavljanju, kdaj in kje imam kakšen predmet in tako dalje.
Seveda to ni nič v primerjavi s tistimi tapravimi radostmi Erasmus življenja. Spoznala sem že kar nekaj »sotrpink« iz Nemčije, Kanade, Poljske, Belgije, Kitajske, ZDA itd. Kdo ugane, iz katere države ne poznam (še) nikogar, čeprav so na izmenjavi v Angersu najbolj številčni? Tako je, Špancev. Seveda so prišli v hordah in seveda se teh svojih hord držijo kot pijanec plota. Bog ne daj, da bi spregovorili s kom iz katere od držav, ki ni Španija, kaj šele, da bi spregovorili v francoščini! Ne, nočem biti nesramna. Tako pač je. Zgolj navajam gola dejstva. Kar me rahlo preseneča, in to prijetno preseneča, je dejstvo, da se pravzaprav vsi erasmusi med sabo pogovarjamo po francosko (razen Špancev seveda). Vsem je namreč v interesu, da izboljšamo svojo francoščino in angleščine sploh ne uporabljamo. Razen tu in tam, ko se kdo ne spomni kake besede v francoščini in si potem pomagamo z vseprisotno angleščino, ki jo vsi bolje obvladamo. Po francosko se trudijo tudi Američanke in Kanadčanka (ki seveda ne prihaja iz francosko govorečega dela Kanade) in gre jim prav dobro! Jaz sem edina Slovenka, kar je prav osvežujoče, in edini, ki je še edini iz svoje države, je nek svetlolasi in modrooki (kaj pa drugega) Finec, ki ga pa žal še nisem uspela spoznati.
Včeraj smo pisali test iz francoščine, na podlagi katerega nas bodo razdelili v tri nivoje tečaja, ki bo potekal cel semester. C'est génial. Test sicer ni bil tako génial. Res ne maram nalog v stilu »opiši spomin iz svojega otroštva«, ob tem pa še navodilo, da je treba v eseju nujno uporabiti imparfait, passé composé in plus-que-parfait. Žür. Druga naloga – »Denar ne prinaša sreče«, argumentiraj. Si niste mogli izmisliti česa še bolj klišejskega? No ja, potrudila sem se po svojih najboljših močeh, rezultati bodo znani prihodnji teden.
Še dva dni administracij in birokracije, potem pa vikend, juhej! In ta vikend se v Angersu odvija festival Les accroche-cœurs, festival uličnega gledališča in še kaj, natančneje ga bom lahko opisala v nedeljo zvečer.
À bientôt !

Ni komentarjev:

Objavite komentar