Sicer pa je bil konec minulega tedna nadvse prikupen. Cel vikend so bili Journées du Patrimoine, kar je pomenilo, da so bili vsi muzeji, spomeniki ipd. - zastonj. Bila sem v Musée des beaux arts v Angersu, kjer so gostili razstavo slik Guillauma Bodiniera, slikarja iz zgodnjega 19. stoletja. Bil je rojen v Angersu, ampak je velik del svojega življenja živel in ustvarjal v Italiji. Najbolj zanimive so njegovi portreti in študije tradicionalnih oblačil, obutve, ženskih frizur ... prebivalcev južnih delov Italije. Nekaterim stvarem se namreč kar ne morem načuditi. Neka ženska ima denimo na glavi nekaj (pokrivalo?), ki je videti, kot bi imela nase poveznjeno odprto knjigo. Gospodični na sliki, do katere vodi povezava, pa imata zelo zanimivo ... hm, oprsje. Kot bi si pod obleko zatlačili kos kartona! Sicer so v muzeju nudili tudi brezplačno vodenje oz. razlago nekaterih slik, vendar se zgoraj omenjenih tem niso dotaknili. Škoda. Ampak saj razumem, pomembneje se je posvetiti motiviki, igri svetlobe, tehniki slikanja itd.
Zastonj vstope sem izkoristila tudi za ogled gradu v Angersu, ki je prava utrdba nad mestom, okoli njega pa so lepo urejeni vrtovi. V francoskem slogu seveda.
Najbolj fascinantna stvar na gradu pa so več kot 500 let stare tapiserije, ki prikazujejo Apokalipso. Končane naj bi bile okoli leta 1382, dolge so 103 metre (originalno sicer 140 metrov, vendar en del ni ohranjen) in široke 4,5 metra. Sestavljene so iz 6 delov in 67 prizorov, gre pa za ene največjih in najpomembnejših ohranjenih srednjeveških tapiserij na svetu. Zanimivo je videti, kako so si ljudje v srednjem veku predstavljali morsko pošast z več glavami, kakšen je bil po njihovem mnenju videti babilonski stolp in kako "nepravilno" so narisali kostkota oziroma "Smrt, ki jezdi na konju".
Tudi znotraj grajskega obzidja je vrt, ne manjka pa niti manjši vinograd! Kaj pa drugega.
Angers je srčkano, ravno prav majhno mesto.
 |
| Vintidž vrtiljak na glavnem trgu, kjer se lahko pelješ na dinozavru, v balonu, v letalu, na ladji ... |
 | |
| Tukaj pa zaljubljenci posedajo. |
Edino nečesa ne razumem. Obratovalnega časa "palačinkarnic". Aham, Angers se nahaja nedaleč stran od Bretanije, zibeljke palačink. In tudi v Angersu so "crêperies" na vsakem koraku. Kar pa še ne pomeni, da si palačinko lahko privoščiš, kadar bi želel! Seveda ne. Vse palačinkarnice, na katere sem doslej naletela, do odprte kako uro ali dve okoli 13h (recimo od 12h do 13h30), potem pa še zvečer, denimo od 19h do 21h30. In to je to! Že dvakrat sem se pred zaprtimi vrati obrnila na peti in šla domov jest sir in bageto. No, saj to ni nič slabega, predvsem tale sir je tako dober, ojoj!
Lahko še omenim, da sem se vpisala na tečaj bretonskih plesov, in sicer po principu "če sem že tukaj, zakaj pa ne?" Če bi bila v Španiji, bi se recimo šla učit flamenko. Tako sem pa v Franciji, nedaleč stran od Bretanije in učim se bretonskih plesov! Včeraj smo imeli prvo uro (oziroma kar dve uri) in sprva sem mislila, da ne bo nič posebnega, a vsak naslednji ples je bil zahtevnejši in zato tudi bolj zabaven! Bilo nas je res ogromno, med drugim tudi veliko takih, ki bretonske plese že precej obvladajo, in kaj je lepšega kot to, da te postaven mladenič kot vrtavko zavrti po parketu! Med pavzo smo, bien entendu, pili cidre.
Danes sem imela tudi prvo uro tečaja novega jezika, ki sem se ga lotila učiti, hihi. Neprecenljivo je sedeti v razredu z okoli 50 ljudmi z vseh koncev sveta, od ZDA do Vietnama in Burundija, ki se trudijo pravilno izgovarjati določeno besedo!
V soboto grem na ekskurzijo semkaj, Golfe du Morbihan, poročanje o tem sledi v bližnji prihodnosti. V nedeljo pa morda, če bo vse po sreči, še na en izlet! Vremenska napoved za cel teden vnaprej je vrhunska, zato ... raje ne pričakujte, da bo v naslednjih dneh sledila še kakšna objava na blogu. Vsaj daljša ne. Tschüs!
Ni komentarjev:
Objavite komentar