Prikaz objav z oznako art. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako art. Pokaži vse objave

ponedeljek, 29. september 2014

Pour faire le portrait d'un oiseau

Fotografija in poezija, z roko v roki. Pred nekaj dnevi sem prebirala knjige na knjižni polici v svoji sobi in našla eno, ki mi jo je nekoč podarila mami. V njej je zbirka pesmi Jacquesa Préverta v dveh jezikih. Vsaka pesem je objavljena v francoskem originalu, ob njej pa prevod v italijanščini. Poesie d'amore e libertà je njen naslov. Spomnim se, da mi jo je mami kupila, ker sem vedno govorila, da moram obnoviti svoje zarjavelo znanje italijanščine. In ni boljšega kot to storiti skozi poezijo!
In potem sem pregledovala slike, ki sem jih posnela na mini izletu v Grožnjanu. Ko sem zagledala tole, sem se nemudoma spomnila na eno od Prévertovih pesmi. Tu je, v originalu in italijanščini. V angleščini jo lahko preberete tukaj, v slovenščini je pa na spletu ne najdem ... Na srečo pa fotografije ne potrebujejo prevodov.

(To je zdaj prav taka objava, ki se pritiče ljubitelju jezikov in (wannabe) poliglotu, kot sem jaz.)

~ ~ ~

Photography and poetry go so beautifully together, don't they... A few days ago, I was going through the books in my room and I found one my mum gave me as present a while ago. It's a collection of Jacques Prévert's poetry in two languages. Each poem is published in the French original with an Italian translation beside it. Poesie d'amore e libertà is the title. I remember my mum bought it for me because I was always saying I needed to renew my rusty knowledge of Italian. And what better way to do that! 
And then... I was going through the pictures I took during my little trip to Grožnjan, Croatia. When I saw this one, I immediately remembered one of Prévert's poems. Here it is, in the original and in Italian. In English, you can find it here. Luckily, photos need no translation.

(Now this is an exemplary post done by a language lover and a (wannabe) polyglot that I am.)



Pour faire le portrait d'un oiseau

À Elsa Henriquez

Peindre d'abord une cage
avec une porte ouverte
peindre ensuite
quelque chose de joli
quelque chose de simple
quelque chose de beau
quelque chose d'utile
pour l'oiseau
placer ensuite la toile contre un arbre
dans un jardin
dans un bois
ou dans une forêt
se cacher derrière l'arbre
sans rien dire
sans bouger...
Parfois l'oiseau arrive vite
mais il peut aussi bien mettre de longues années
avant de se décider
Ne pas se décourager
attendre
attendre s'il le faut pendant des années
la vitesse ou la lenteur de l'arrivée de l'oiseau
n'ayant aucun rapport
avec la réussite du tableau
Quand l'oiseau arrive
s'il arrive
observer le plus profond silence
attendre que l'oiseau entre dans la cage
et quand il est entré
fermer doucement la porte avec le pinceau
puis
effacer un à un tous les barreaux
en ayant soin de ne toucher aucune des plumes de l'oiseau
Faire ensuite le portrait de l'arbre
en choisissant la plus belle de ses branches
pour l'oiseau
peindre aussi le vert feuillage et la fraîcheur du vent
la poussière du soleil
et le bruit des bêtes de l'herbe dans la chaleur de l'été
et puis attendre que l'oiseau se décide à 
chanter
Si l'oiseau ne chante pas
c'est mauvais signe
signe que le tableau est mauvais
mais s'il chante c'est bon signe
signe que vous pouvez signer
Alors vous arrachez tout doucement
une des plumes de l'oiseau
et vous écrivez votre nom dans un coin du tableau.

Per fare il ritratto di un uccello

A Elsa Henriquez

Per prima cosa dipingere una gabbia
che abbia la porta aperta
quindi dipingere
qualcosa di grazioso
qualcosa che sia semplice
qualcosa che sia bello
qualcosa di utile
per l'uccello
mettere poi la tela contro un albero
in un giardino
in un bosco
o in una foresta
nascondersi dietro quell'albero
senza dire niente
e senza muoversi...
Talvolta l'uccello arriva svelto
ma può anche metterci anni e anni
prima che si decida
Non scoraggiarsi
aspettare
aspettare se occorre anche per anni
la rapidità o la lentezza dell'arrivo dell'uccello
non ha nulla a che fare
con la riuscita del quadro
Quando l'uccello arriva
se arriva
osservare il silenzio più assoluto
aspettare che l'uccello entri nella gabbia
e quando l'avrà fatto 
richiudere dolcemente la porta col pennello
e poi
cancellare una per una tutte le sbarre
avendo cura di non toccare le piume dell'uccello
Fare a questo punto il ritratto dell'albero
scegliendo il suo ramo più bello
per l'uccello
dipingere allora il fogliame verde e la freschezza del vento
il pulviscolo del sole
il rumore degli insetti nascosti nell'erba
nella calura estiva
poi aspettare che l'uccello abbia voglia di mettersi a cantare
Ma se non canta
è un gran brutto segno
è segno che il quadro è venuto male
ma se canta è invece un buon segno
segno che il lavoro va firmato
E quindi voi strapperete con grande dolcezza 
a quell'uccello una sua piuma 
e scriverete il vostro nome in un angolo del quadro.

(trad. M. Cucchi & G. Raboni


četrtek, 5. junij 2014

Memorie a Ravenna

(English below)

Zdaj je končno prišel čas, da na tem blogu zapišem še kaj o tem, čemur je bil prvotno namenjen - mojim potepanjem po svetu. Odkar sem se vrnila iz Vietnama in tukaj začela delati, še nisem imela priložnosti odleteti kam dlje od doma. Prvomajski prazniki so bili kot nalašč za to. Štirje dnevi so dovolj za kratek skok v Italijo. In kot nalašč za urjenje moje že zakrnele italijanščine. In še bolj nalašč za prvo pravo preizkušnjo moje nove najljubše igrače, Nikona D5100!

Prvi postanek je bila Ravenna, priložnost za obujanje spominov z začetka srednješolskih let. Ravenna je odlično mesto za krajši postanek, narejeno po meri pešca in/ali kolesarja, ki za čisto navadnimi opečnatimi zidovi cerkva in mavzolejev skriva neprecenljive dragocenosti iz bizantinskih časov. Kogar umetnost in zgodovina zanimata, si mora brez dvoma omisliti skupno vstopnico v sedem ravenskih znamenitosti, za katero je treba odšteti nekaj manj kot 10 evrov. Vključuje pa: baziliko San Vitale, mavzolej Gale Placidije, Neonov baptisterij, baziliko S. Apollinare Nuovo ter nadškofijski muzej in kapelo (Cappella e Museo Arcivescovile).

Seveda se tudi tu ni moč izogniti številnim turistom, sploh v času prvomajskih praznikov. Najbolj vas zna znervirati čakanje na vstop v mavzolej Gale Placidije, ki je po mojem okusu najlepša ravenska znamenitost. Njegova slabost pa je v tem, da je tudi najmanjša ravenska znamenitost in si ga očitno prav vsi želijo ogledati. Obiskovalce zato v notranjost spuščajo po 5-minutnih intervalih. To pomeni, da skupaj z ostalimi 50 turisti (število je ocena) vstopiš, se razgledaš na vse štiri strani in že moraš ven. Škoda.

Literarni navdušenci v Ravenni ne bi smeli zamuditi obiska groba Danteja Alighierija, vendar pozor! Lasciate ogni speranza, voi ch'intrate...

Ravenna pa niso samo zgodovinske in umetniške znamenitosti. So tudi prijetni sprehodi po pisanih ulicah, majhni butiki in druge trgovine (opomba: ne pozabite na italijansko siesto, med 12. in 16. uro skorajda nobena trgovina ni odprta), dišeč caffelatte (ali espresso, cappuccino ... karkoli že pijete) in okusen gelato. In seveda vino. Giulia in Riccardo, gostitelja, ki smo jih našle preko portala Airbnb, sta nam priporočala obisk restavracije oz. vinske kleti Ca' de Ven in pokušino lokalnega vina sangiovese. Odločile smo se, da si najprej ogledamo znamenitosti, okoli treh popoldne pa smo se, lačne kot volkovi, odpravile tja. In seveda, tudi tam se niso izneverili popoldanski siesti. Lokal okoli enih popoldne zaprejo in ga spet odprejo šele ob šestih. Prevelika lahkota je zmagala in žal nismo uspele okusiti lokalnih znamenitosti, čeprav je bila restavracija videti več kot odlično. Tudi ljudje so iz nje odhajali široko nasmejani in zadovoljnih obrazov.

Nekje drugje smo pojedle kosilo in se potem, ker je tako ali tako deževalo, odpravile še v nek drug lokal, ki sta ga priporočila G & R, Fargo. Tam nam je tudi uspelo degustirati sangiovese. Sama sem že sploh ljubiteljica rdečega vina in to resnično ni bilo slabo!






It's finally time to dedicate some writing to the topic this blog was initially intended for - my wanderings around the world. Since I came from Vietnam and started working here in Slovenia, I haven't had the chance to fly somewhere far from home. The holidays around the 1st May were perfect for this. Four days are enough for a short escapade to our neighbour country Italy. And perfect for improving my almost forgotten knowledge of Italian. And even more perfect for the first real test of my new favourite toy, Nikon D5100!

We first stopped in Ravenna, the opportunity to reminiscence about my high school years. Ravenna is small enough for a short stop, yet it hides unbelievable treasures from the Byzantine times behind very simple brick walls of churches and mausoleums. It's also perfect for pedestrians and/or cyclists. Whoever is interested in history and art must absolutely buy the joint ticket for seven attractions in Ravenna which costs a bit less than €10. It includes: basilica San Vitale, Galla Placidia mausoleum, battisterio neoniano, basilica San Apollinare Nuovo and Capella & Museo Arcivescovile.

Of course it's quite impossible to avoid tourist crowds, especially around 1st May. You will probably be most stressed while waiting to enter the Galla Placidia mausoleum which is my favourite attraction in Ravenna. But it is also the smallest and apparently everyone wants to see it. The staff let the visitors inside for 5 minutes – this means that when you get to enter (after waiting for who-knows-how-much-time outside), you are squeezed among 50 or so other tourists, you look left and right and you have to go out.

If you like literature you won’t want to miss Dante Alighieri’s tomb in the centre of Ravenna (Dante Alighieri Street of course). But beware! Lasciate ogni speranza, voi ch'intrate…

But Ravenna does not only offer historical and cultural attractions. It also offers lovely walks through the streets, little boutiques (beware: do not forget the Italian “siesta”, almost all the shops and even some restaurants are closed between 12 and approx. 4 pm), nice-smelling caffelatte (or espresso or cappuccino, whatever you may be drinking) and tasty gelato. And wine of course! Giulia and Riccardo, our two lovely hosts found through Airbnb, suggested us to visit Ca’ de Ven restaurant & wine cellar and taste the Sangiovese wine and some local specialities. We decided to visit the attractions first and then around 3 pm, hungry as ever, headed there. And yeah, they too had a siesta. Until 6 pm!! We were to hungry to wait so we had to find another place to eat. A real pity because the restaurant seemed really great and people who were leaving it had big smiles on their faces.

Since it was raining we took another advice by G & R and headed to Fargo, a really lovely place to go for a drink and/or a snack. And it was there that we finally tasted Sangiovese. I am a red wine lover and this one was pretty good, I must say!