sreda, 3. oktober 2012

New York, New York vol. 2

V New Yorku so tudi botanični vrtovi in če se tja podaš spomladi ...




Če imaš strašansko nesrečo z nočnim (ne)razgledom z Empire State Buildinga, se je treba znajti in se podati na katero od drugih stolpnic, na primer Rockefeller Center. Z njegovega vrha se na eni strani vidi tudi ta nesrečni Empire State Building, juhej. Na drugo stran pa cel Central Park in vse nebotičnike, ki ga obdajajo.






In v New Yorku je oh, tudi MoMa, muzej moderne umetnosti, ki skriva toliko tistih zakladov, o katerih sem se učila na pripravah za maturo iz umetnostne zgodovine ...




In če imaš res kul prijatelje, prideš celo do vstopnice za The Daily Show!
(V notranjosti so žal res res  strogi in nikakor ne smeš slikat ...)


Potem pač greš s podzemno do zadnje postaje tam nekam v Bronx in iščeš ne-vem-kakšno-že mansion in se znajdeš pred zapahnjenimi vrati.


Najbolj kulski je bil pa kolesarski izlet po Central Parku!





Za dobro glasbo se sicer lahko podaš v Metropolitan Opera ...



Slike so precej slabe, a spet se je bilo treba skrivat, ker niso preveč naklonjeni fotoaparatom ...



... zgodi pa se tudi, da ti umetnik priravi koncert kar sredi parka in ti na rojstni dan na klavir igra glasbo iz filma Amélie.

 
Nadaljevanje sledi v kratkem.

nedelja, 30. september 2012

New York, New York

Sicer je minila že cela večnost, odkar sem se sprehajala po pravokotnih ulicah New Yorka. Potem je prišlo vmes to in ono in ... ah, magistrska naloga je zdaj končno v tiskanju in jaz imam čas za prijetnejše stvari! Na primer za foto zgodbo o New Yorku.

New York so ravne ulice.


V New Yorku je tudi Museum of Natural History.
 

 New York je umetnost.



New York so rumeni šolski avtobusi in rumeni semaforji.


 V New Yorku je The Met!

V New Yorku je Empire State Building in ... če imaš res srečo, je lahko razgled z vrha ... nikakršen.






New York je pisani, gužvasti, utripajoči, glasni, načičkani Times Square ...


... kamor kdaj pa kdaj zaide tudi kak "Muppetk" ...




New York je Woody. [Omojbog, kako je majhen.]



New York je tudi tale mostiček.



Seveda v nabor spada tudi ta gospodična.


In ker je New York gromozanski, se ga tudi ne da stlačiti v eno samo objavo, zato nadaljevanje še sledi.

ponedeljek, 24. september 2012

What is going on in Slovenia?


In this febrile atmosphere quarrels have been breaking out about who did what in the second world war. These altercations may serve as distractions from the country’s economic woes, but they provoke much bitterness. In the political mythology of Slovenia’s right the ten-day war of independence in 1991 should take centre stage, not the tragic events of 1945.

Taken from The Economist article Slovenia: Very european available here.

sobota, 8. september 2012

The last one done, zero to go!

Kako dolgo sem že čakala na ta trenutek ... Ko se odpraviš z ustnega izpita in profesorjema nasmejano rečeš "na svidenje" in se ti sami pri sebi smeji še toliko bolj, ker ta "na svidenje" pomeni tudi "na svidenje za vedno, izpiti". Profesorjem bom morda še kdaj rekla "na svidenje", a bo to po kakšni drugi priložnosti, vsekakor pa ne po izpitu.
Zadnji izpit. Sladki občutek po opravljenem zadnjem izpitu. Tiščanje v trebuhu pred izpitom se po njem spremeni v topel občutek pri srcu in širok nasmeh na obrazu.

četrtek, 1. marec 2012

(Moja) Francija vol. 1

Pa sem doma. Pa se je končala moja francoska izmenjava v francoskem Angersu med francoskimi ljudmi in francosko hrano in francoskim jezikom. Odnesla sem veliko. In sumim, da me bo pot (kmalu ...) spet zanesla tja. In kaj je Francija?

Francija so poljubčki sem, poljubčki tja. Ko prideš, ko greš, ko nekoga spoznaš, ko zjutraj vstaneš, preden greš zvečer spat.

Francija so čokoladnice, pekarnice in slaščičarnice. Macarons, baguettes, pain au chocolat, tarte au citron ...

Francija so krožišča, nešteto krožišč. Na sredi vsakega krožišča je prava instalacija, kakor da bi za vsakega nekdo skrbno skrbel. Drevesa, drevesca, grmički, pokošena trava, mostiček, hišica ...

Francija so pasji drekci na pločnikih. So tetice, ki vse lepe in nadišavljene popoldne svoje suhljato ščene odpeljejo "na sprehod" (100 metrov po pločniku gor in dol), med katerim se ščene seveda tudi podela. Tetice so seveda preveč lepe in preveč dišeče, da bi se lahko ukvarjale z odstranjevanjem iztrebkov svojih suhljatih ščenetov. Zato se je človek temu pač primoran prilagoditi in se navadi na skeniranje pločnika pred seboj.

Francija so siri. Kozji, kravji in ovčji. Plesnivi, mehki, trdi, beli, rumeni, oranžni. Taki, ki za 16 ur zasmradijo avto, zatem pa še hladilnik.

Francija so vina. Santé!

Francija je francoski jezik, tako lep in romantičen. In francoske pesmi, tako lepe in romantične.

Francija so gradovi. Kjer so spali, pili, jedli in se veselili Louis XIV, François Ier, Marie Antoinette in drugi slavni in malo manj slavni ali kontroverzni francoski dvorjani.

Chambord, eden najbolj znanih gradov ob Loari.   

Francija je toliko zgodovine. Kamorkoli greš. In če greš na primer v Normandijo, se zgodovina ponuja na dlani. Junij 1944 ...

Omaha Beach, ena od plaž, kjer je 6. junija 1944 potekalo izkrcanje zaveznikov.

Pokopališče ameriških vojakov.
Pointe du Hoc.

Pointe du Hoc in bombni kraterji.